Kulturno umetniško društvo Štefana Romiha Črešnjevec

 

Kulturna in prosvetna dejavnost imata v krajevni skupnosti Črešnjevec zelo bogato in dolgoletno tradicijo.

Pisni viri, predvsem cerkvena in šolska kronika to dokazujejo, znani pa so tudi ustni viri, pripovedi in spomini starejših krajanov.

 

Prvi podatki o kulturni dejavnosti na Črešnjevcu segajo v začetek 20. stoletja. Prvi zapis o dramski predstavi sega v leto 1910. Leta 1912 je bil ustanovljen tamburaški zbor in bralo društvo.

Za uradni začetek kulturno-prosvetnega delovanja na Črešnjevcu šteje leto 1920, ko je bilo ustanovljeno Bralno-prosvetno društvo Črešnjevec.

Leta 1937 se je začela gradnja kulturnega doma, ki so ga otvorili 17. septembra 1938. Po drugi svetovni vojni se je delo v društvu še razmahnilo, predvsem dramska dejavnost. Leta 1946 je bil ustanovljen moški pevski zbor, leta 1985 pa mešani pevski zbor, ki deluje še danes.

V samostojni Slovenji je društvo nadaljevalo s svojim bogatim delom, leta 1990 je bil Dom kulture preurejen, leta 1991 se je društvi poimenovalo po Štefanu Romihu, priznanem kulturnem delavcu in domačinu s Črešnjevca. V občini Slovenska Bistrica že od leta 1988 podeljujejo najvišja občinska priznanja za delo v ljubiteljski kulturi imenovana Romihova priznanja.

Tudi naše društvo je prejelo priznanje Štefana Romiha in listino občine Slovenska Bistrica za dosežke na kulturnem področju doma in izven meja.

 

ČREŠNJEVEC

Na slemenu nad dolinama potokov Ložnica in Devina leži Črešnjevec. Krajevna skupnost obsega vasi Črešnjevec, Vrhloga, Trnovec, Brezje, Pretrež, Farovec in Lokanja vas. V vseh vaseh živi 1165 prebivalcev. Ime Črešnjevec se v zgodovini prvič pojavi leta 1164 po vitezu Frideriku Črešnjevskem - (Fridericus de Kersbach). Osrednji del vasi je strjen okoli župne cerkve sv. Mihaela. Tod so najdene kamnite sekire in več rimskih žarnih gomil. V bližini je nekoč stal srednjeveški gradič Presek.

 

ŠOLSTVO

Otroci so na Črešnjevcu začeli hoditi v šolo leta 1833. Šolstvo je pomembno vplivalo na razvoj kraja, prebivalci pa so skrbeli za posodabljanje in dograjevanje šolske zgradbe. V šolskem letu 1999/2000 je črešnjevska šola prva v občini Slovenska Bistrica uvedla devetletko. Ob njej je bila zgrajena nova telovadnica, šolsko igrišče, vrt, prostor z igrali za najmlajše šolarje in otroke iz vrtca. Šolo obiskuje okoli 150 otrok. Pri šoli stoji spomenik krajanom, padlim v drugi svetovni vojni.

 

NARAVNE IN KULTURNE ZNAMENITOSTI

Župna cerkev sv. Mihaela je kot prafara prvič omenjena 1252. Prvotno je bila skoraj v celoti zgrajena iz rimskih spolij (kamnov), leta 1374 so jo gotsko prezidali in ji v 18. stol. dali baročno podobo. Prvotni ostanki so vidni le še v severni in južni steni. Cerkev je obokana in opremljena z baročnimi oltarji.

Ob cerkvi so postavljeni na ogled številni rimski marmorni kamni, ki so bili vrnjeni iz Avstrije, kamor so jih Nemci med vojno odpeljali. Danes so razpostavljeni pod cerkvenim obzidjem in predstavljajo izvrstno zbirko fragmentov iz rimske dobe.

O življenju tod že v davni rimski dobi priča okrog 40 rimskih gomil. Na hribu med Lokanjo vasjo in Črešnjevcem je v srednjem veku stala utrdba Presek, področje se danes imenuje Stari grad. Grad je propadel v vojnah med leti 1436-1446. Znana je legenda o zakladu, skritem v studencu pod Starim gradom. Ob poteh stojijo kapelice in druga znamenja, ki pričajo o preteklosti.

Med letoma 1908 in 1965 je od železniške postaje Črešnjevec do Slovenske Bistrica potekala železnica. Po njej je vozil vlak s tremi vagoni (poštni in dva potniška) imenovan "gigerl".

 

GOSPODARSTVO

Nekoč so na tem področju cvetele številne obrti, med njimi kovaštvo, kolarstvo, krojaštvo, čevljarstvo, ob potoku Bistrica pa sta stala žaga in mlin. Veliko krajanov se je preživljalo s kmetijstvom, danes je le še nekaj sadjarjev in živinorejcev. V krajevni skupnosti narašča število obrtnikov.

 

KULTURNI IN ŠPORTNI UTRIP

Kulturno življenje na tem področju je pestro in ima že več kot 90-letno tradicijo. Dejavni so bili predvsem na gledališkem in pevskem področju. Sedaj je najuspešnejši mešani pevski zbor, ki nastopa doma in v tujini. V kraju delujejo še ljudske pevke. Tradicionalna je prireditev Črešnjevec poje, kjer se predstavijo pevski zbori. Dolgoletno tradicijo ima tudi šport, predvsem odbojka.

 

DRUŽABNI UTRIP

Kulturni in lovski dom sta središči družabnega življenja. Ljudje se tu zbirajo ob različnih priložnostih. Ohranjajo stare šege in navade, npr. kurjenje velikonočnih kresov in postavljanje majskih dreves. Aktiv kmečkih žena pripravlja izvirne jedi po starih receptih s tega območja.

KUD Štefana Romiha Črešnjevec - 2015